“Easy to fly, +8″, piše na škatli, …mah kje pa, rabil sem vsaj pol ure, da sem ga dvignil in še eno za izvedbo parih stylish manevrov. Še dobro, da mi ga mačka ni zadavila, malo je manjkalo 
.
...zračna patrulja
Danes pa ribe za kosilo, žal ne izpod moje palice… je pa blo fajn na ribičiji. Polna luna (prvi razlog zakaj som ni hotel zgrabit trnka), mirna noč, šepetanje listja, hladni pivo in čutarica konjaka. Lovca na soma, čakata na zategnjeno palico in podivjano ribo… no to je bilo to, razen svežih jeter, črva in klenčka se na trnek ni prijelo, aja pa pajek na flaksu, ki naj bi prinesel srečo, pa je ni… naslednjič vzamem s sabo Kalo, večji pajek pomeni večja sreča .
Ribiča ob Dravi
Zadnje čase se počutim kot kak uličar sredi sela, zato mi je ta družaben dogodek, kar prijal, …skoraj sem že pozabil krutost in krvoločnost te veselice. Kar mi je bilo kot otroku vsakodnevno normalno, se mi zdi danes kruto in vulgarno. No vonj svežega mesa na grilu, svinski možgani z jajco in nizka cena vsaj tridesetih obilnih nedeljskih kosil, te postavi na realna tla, v najhujšem primeru pa te spreobrne v vegeterjanca…
Vedno redkejši, vesel družaben event na Štajerskem…
Pravkar kadilec, ki verižno prižiga drugo cigareto in ob kavi pokvari ves jutranji diš. Tudi jedec, ki že dva meseca je samo zdravo in se požvižga na junk food ali pa mellow emo, kateri se čudi, da je to lahko on…
…pred časom sem najel preko študenta pridnega mladega delavca, veselega vedno dobro razpoloženega. Med pogovorom ob malici, ga vprašam po njegovih koreninah, hiter in direkten odgovor je bil “sem kosovski albanec”, čeprav se je rodil v Sloveniji in je od tam samo en starš, mu drugi odgovor ni padel na misel. Enako vprašanje je letelo na mene, tokrat je bil moj odgovor prvič direkten, nisem filozofiral katere korenine so prepletene v moji družini in kaj predvidevam, da sem, niti nisem razmišljal ali se najina naroda sploh marata, odgovor je bil pure minded . Po par minitnem pogovoru in naštevanju balkanskih mest v njegovem jeziku, mi reče “pa se ne bi ti naučil svojega, materinega jezika ?”. No mogoče pa bom…
Dva tedna kasneje, spet na službeni dolžnosti, najdem “našo” zastavo, vzamem jo kar s sabo in misel, da sem sonce mi ugaja…
17 stopinj v senci, 25 na direktnem soncu z jutranjao kavo v naravi blodim,… stare besede trajne sreče iz Snežinkineka bloga in težke note iz Sašikinega…. mi dajejo tisto, močno in trajno.
…kava je odlična, še posebaj danes, skuhana izpod roke moje tašče v kafeteriji, samo zame. Prazno hišo je napolnil vonj po dobri kavi,… idealna budnica.
…ja sam sem, moja boljša polovica, zajtrkuje v Tuniziji… kot zgleda, kar dobro.
Vedno, ko dobim v roke kakšen starejši izvod časopisa, ga požrem do zadnje črke. Tokrat me je našel 7D, letnik 84, ne me vprašat kje sem ga staknil. V glavnem, prebiram članke po cajtnigu…, o prvih feministkah v Ameriki, o dragih avtomobilih, o neekonomični uporabi pomivalnih strojev, o predrznih frizurah otočanov itd., seveda vse skup primerno za tisto leto, socialistično komentirano v smislu “kam gre ta svet”.
Na strani 32 naletim na top 20 albumv l.84 in prebiram kaj sem poslušal pri enem letu starosti :P, no določene grupe iz seznama sem prvič spoznal komaj v srednji šoli. Spomnim pa se tiste prve, številke 5, leta 91, preko krožnika iz naše strehe…
